Tokrat v slovenščini o Sloveniji. Kar ne morem nehati razmišljati o tem, da je moja država nabavila za 258,5 miljona evrov vojaške opreme. 135 oklepnikov dokaj ciničnega imena Patria.
Ok, najprej dajmo cifro v perspektivo. 258,5 miljona evrov je skoraj 62 miljard bivših tolarjev (po Financah). Državni proračun Slovenije za leto 2007 je 1954,3 miljard tolarjev oziroma 8,15 miljarde evrov. Povprečna plača za mesec november 2006 je bila približno 1400 evrov. Danes je bilo objavljeno poslovanje LEKa v letu 2006 – celotna prodaja enega največjih podjetij v Sloveniji je v obdobju enega leta znašala 721 miljonov evrov. Celotna mirovna operacija OZN v Zahodni Sahari (MINURSO) je do danes stala 1,1 miljarde evrov, traja pa že 16 let. Enoleten proračun EU znaša 100 miljard evrov. Mladina poda še eno zanimivo primerjavo:
“Na začetku leta 2006 je v državi službovalo 969 sodnikov. Njihova povprečna letna bruto plača po podatkih vrhovnega sodišca znaša 8 milijonov. Torej bi lahko z vsoto, namenjeno oklepnikom, vse sodnike v državi plačevali dobrih osem let.”
Torej: za 135 oklepnikov plačamo enako kot za 8 let delovanja vseh sodnikov v državi. Ali za recimo 3 leta in 3/4 120 let mirovnih operacij OZN. Slovenska prioriteta so torej oklepniki. Zakaj?
Težko je pravzaprav priti do razlogov za nakup. Mediji se predvsem posvečajo raziskovanju razpisne dokumentacije, poteka izbire dobavitelja, ministrovim nespretnim izjavam (zanimiv primer na 24ur, hvala Jure), vendar obenem pozabljajo na bistveno vprašanje. Kaj je slovensko vlado (prejšnjo in zdajšnjo) pripeljalo do odločitve, da porabi 8,15 miljarde 258,5 miljona evrov za nakup oklepnikov (sic!)?
Politično spretni se sklicujejo na NATO, ker je to vedno varno področje. Nasprotniki vstopa Slovenije so bili po porazu na referendumu leta 2003 relativno tiho, politična elita se zaveda finančnih posledic vstopa in ergo: nihče sedaj smiselnosti nabave ne postavlja pod vprašaj. Recimo, da je to sprejemljiv finančen zalogaj za vstop v NATO, zakaj prav oklepniki? V mirnem času so neuporabni. Zakaj ne helikopterji, zakaj ne medicinske enote, zakaj ne sredstva za vojaški transport, zakaj ne…?
Zakaj sta NATO in EU vedno argumenta za izdatke, ki se ne smejo postaviti pod politični vprašaj in so nespremenljivi? Slovenska politika bi se lahko naučila bolje argumentirati svoje naložbe.
Predstavljajte si 135 oklepnikov v koloni. En oklepnik je dolg 7,75 metra (podatki tukaj). čŒe jih na tesno parkiraš dobiš več kot en kilometer dolgo gmoto jekla. In 1080 gum.
—
For those that are better skilled in English: The Slovenian government recently announced the purchase of 135 military armoured vehicles named Patria. The only reason for this brilliant decision that I have come accross is our membership in NATO. I simply cannot swallow this: it can’t be so easy. The politicians should begin to argue better their case and not pretend we have to comply with orders “from above”. Take it or leave it.
—
Maja, hvala za popravke pri številkah.
Marko Bucik 
Mare! Podpiral si vstop v NATO, če se ne motim in to je pač cena, ki jo plačujemo pa lahko obrnemo kakor hočemo. Dejstvo je, da je celoten nakup povsem nesmiselen sploh v luči tega, kje bi lahko bolje ta denar porabili kot si lepo predstavil. Poglej pa z druge strani. Zdaj ko bo spet sranje na Balkanu s Kosovom in bomo tako in tako poslali cel bataljon dol kmalu, bomo mi tisti, ki bomo mogli mirit srbe in albance. lepo, da se več kot deset let trudimo, da ubežimo balkanu zdaj pa bomo sami nazaj rinili. Pač ironija politike. 🙂
LikeLike
Hej Jure, lepo da si se oglasil.
Deloma se strinjam s tabo. Naceloma je prav, da vlagamo tako v regionalno,kot globalno varnost in resujemo/preprecujemo konflikte. Moj ocitek je, kot ponavadi (!) bolj principelne narave.
Dejstvo, da pomislekov, razen posameznih glasov iz slovenske civilne sfere, takorekoc med politicno elito ni bilo ob nakupu oklepnikov (Mladi Forum je mislim edina izjema) je seveda cinizem. Vlaganje tako visokega zneska v karkolki, ne samo vojsko, mora postati del nacionalne razprave. In tudi je, vendar v napacni smeri – bodisi popolno nasprotovanje, bodisi popolna podpora.
Bistven je razmislek o alternativah, ki jih Slovenija po svojih moceh lahko ponudi. Mislim, da oklepniki niso nas najboljsi mozni prispevek, ker tudi nasa industrija od tega ne bo imela veliko. Raje bi videl, da bi se tak znesek porabil za vlaganje v razvoja sredstev, ki so uprabna tudi v casu miru. Zgolj to.
LikeLike
Hej, sam da razcistim. Jaz nikakor ne podpiram tega ogromnega nakupa, ceprav verjetno nekaj so si ze mogli kupit, če ne zaradi drugega ze zaradi obveznosti, ki jih prevzames, ko stopiš v NATO. Dejstvo pa je, da gre za neverjetno razsipnost in bistveno vec kot potrebujemo. V razpravo kakšne učinke bo ta nakup imel na nova delovna mesta se pa ne bi spuščal, ker niti ne poznam detajlov.
Zanimiva mi je predvsem ena stvar v celi zadevi. Ta nakup oklepnikov bo raztegnjen do 2012, hkrati nameravajo nakupiti tudi vsaj dve srednje veliki transportni letali in v celoti obnoviti letališče v Cerkljah ali kje je že, ampak po projekcijah delež obrambe v BDP vseeno v obdobju do 2012 ne bo presegel 2,0% BDP. Ali gre za kreativno računovodstvo ali pa se te zadeve res malo napihujejo? Time will tell?!
LikeLike
opa marko, samo hitra opazka:
120 let operacij ozn!? sej tolk slabo jim pač (še) ne gre. Probaj raje 3,75 leta MINURSO-ta (pa to ni baš velika operacija)
v naslednjem odtavku pa si kar celoten proračun države namenil za nakup oklepnikov!?! namesto 3% le-tega (kar je valda še zmeraj ful).
in evo ti problem: celoten slovenski proračun bi zadostoval za teh 120 let MINURSO-ta. Pa v slovenski javni upravi je zaposlenih glih ene 120-krat več ljudi kot jih dela v MINURSO-tu 🙂
za več nimam zdele časa, ampak te mam na očeh 🙂
LikeLike
Maja, jaz bom tebe moral moderirati:) Malo me je prehod na evro zmotil in posledicno konverzija. sem gor popravil. se vedno je tvoja matematika boljsa od moje in Juretove:)
LikeLike
Marko, še moj prispevek na tvoj zaskrbljen prvi slovenski članek. Kljub temu, da sem načeloma ideološko proti tankom, in da nisem podprl vstopa v NATO, pa vidim cel kup keynnesiansko pozitivnih posledic nakupa teh finskih strojčkov s toliko in toliko slovenskimi elementi, ter obveznimi protidobavami. Ena izmed determinat slovenskega tranzicijskega uspeha je bila, da smo imeli, kljub “pomanjaknju” neposrednih tujih investicij, vedno dovolj investicij. To poganja gospodarstvo. čŒe gleš s te plati, potem 258,5 (številka je verjetno bliže 358,5) ni tako velika cena. Le naj se fantje z njimi čim več vozijo, odidejo na mirovne misije, posnamejo kakšen film v stilu No Man’s Land in pazijo, da Patrije ne bodo le parkirane v garaži. Hasta la victoria siempre.
LikeLike
Peter, lepo da si zraven:)
Seveda, mogoče je na celotno zgodbo tudi tako gledati, ampak potem izbira dobavitelja seveda ni bila optimalna. Lahko bi slovenske Krpane vzeli, in bi bilo v njih še več plemenitenja davkoplačevalskega denarja.
Poleg tega tudi argument ostane, da bi lahko protidobave dobili tudi v primeru nakupa helikopterjev.
V kolikor so morali izbrati, so torej bile boljše možnosti. Ali pa ne, samo lepo bi bilo vedeti.
LikeLike
Hej Mare!
Mislim, da ima peter prav, kar se tiče slovenskega deleža. Po vseh zagotovilih predstavnikov vlade in tudi v medijih je bilo jasno, da bo nakup Patrie imel bolj pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo kot pa ravenski Krpan. Več delovnih mest ipd. Drugo vprašanje pa je, kakšen signal to pošlje vsem, ki bi v Sloveniji radi kaj sami izumili in pri tem računajo, da bo država, če že ne kupila pa vsaj podpirala njihovo delo.
LikeLike
Zgodba se se ni koncala. Oklepnikom bo namenjena posebna izredna seja DZja – clanek tukaj.
Seveda lahko samo spekuliramo, kaj bi se do sedaj zgodilo z ministrom Erjavcem, v kolikor ne bi bil predsednik ene izmed koalicijskih strank. Ocitno je, da je za vlado “liability” in bo moralo priti do sprememb.
LikeLike
Marko,
Kako lahko govorimo o moznosti resne in balansirane razprave o tem nakupu, ko PV ze javno vabi vse po vrsti k opravicilu za to, da si upajo kritizirati delo njegove vlade? Tle nas zapusca se zadnje upanje na sprejemljivo kresanje mnenj, gonilo vsake demokraticne druzbe.
Jure, vsota denarja bi se lahko namenila marsicemu drugemu z vecjimi pozitivnimi ucinki na gospodarstvo. Recimo gradnji nove elektrarne, pravijo moji sodelavci…Meni bi padlo na pamet se kaj vec.
LikeLike
Vasi prisotni in prisebni! 😉
Zdi se mi, da je prepozno govoriti, da bi lahko namenili denar za elektrarne denimo. Na žalost je potrebno priznati, da imajo politiki prav oziroma skorajda govorijo resnico, ko pravijo, da moramo 2 odstotka BDP-ja dati za vojaški budžet.
A kaj ko to govorijo z zadahom v ustih. Jaz sem glasoval za vstop v NATO in po moje bi še enkrat. Evropa, takšna kot je, zaenkrat ni sposobna zagotoviti obrambe, ki jo potrebuje tudi Slovenija. Govoriti o tem, da tovrstne varnosti ne potrebujemo, četudi je učinkovita le v miru, je malce za lase privlečeno. Nato je realnost, s katero se bo morala soočiti tudi skupna evropska zunanja politika (če jo bomo kdaj dočakali), ko pa se bodo oblikovale skupne evropske varnostne sile, pa bodo ali partner Natu, ali pa bodo del njega oziroma bo kar Nato mati teh sil. V vsakem primeru bo oblikovanje teh enot težka stvar, pa bi bil tu Nato ali ne.
Nato je gonilo vojaške industrije, saj je v proračunih zagotovil trošenje za razne oklepne avtobuse in podobno, le da je odvisno od tega, kakšno ceno plačaš ko si enkrat v Natu. Pa pojdimo nazaj na zadah. Slovenija naj bi porabila za trošenje za vojsko 2 % BDP. Belgija denimo porabi 1,1 %, Luksemburg celo manj (okrog 0,7 odstotka). Torej zadah s katerim govorijo naši politiki, da moramo porabiti 2 % izvira iz te postavke. Zdaj, ali je naša pogajalska struja tako šibka, da nam niso mogli več izposlovati, ali pa je bila to pač tržna cena vstopa v Nato v tistem času. Po moje je bilo vsakega po malo. Tudi mene srce boli ob zapravljenih milijonih za te patrie, zato zavzemam stališče, da bi morali kupiti opremo, ki bi nam resno koristila, torej tudi času miru, torej sem v tem primeru na Markotovi strani. Je pa tudi res, da smo v vsakem primeru morali nakupiti nekaj oklepnikov, glede na to, da smo stare upokojili in še to: Tudi to, kaj in kje bomo kaj kupili ni odvisno le od tega kako se bomo odločili. Saj ste videli, kako naj bi američani začeli vihati nos, ko nismo šli v šoping k njim, ampak k fincem. Zdaj nam vsiljujejo herkulesa, ki ga verjetno bomo morali kupiti pri njih. Tudi to je verjetno stvar močnih pogajalcev, in ob tej misli in obenem ob misli na našo zunanjepolitično sposobnostjo mi gre kar malo na jok.
Kar pa se tiče Kosova in našega anglevaruhstva tam doli … We don’t make a difference.
LikeLike
Ciao Mitja,
V mnogocem bi se strinjal, ne pa s komentarjem o Kosovu. Mogoce za samo postavitev na terenu nismo bistveni, je pa to bistvena misija za slovensko vojsko. 600 vojakov v tujini za Slovenijo ni malo in tudi logisticno je to kar posten zalogaj. Pristej se 70 vojakov v Afganistanu in nekaj trenerjev v Iraku in proporcionalno smo kad dobri:)
Ampak res je, da so mednarodne mirovne misije eden redkih argumentov, ki govorijo v prid nakupom orozja. Vendar se vedno, ne potrebujemo nujno prispevati oklepnikov – na Kosovu jih recimo se nimamo.
Iz misij na Kosovu, v Kongu, Makedoniji, Bosni, policijski misiji v Afganistanu (hitro je bila odobrena…) pa je tudi razvidno, da EU postaja vedno bolj prisotna na terenu kot vojaska sila. Seveda je smiselno, da se uporabljajo NATO standardi, v kolikor ostane odlocitev v rokah clanic EU. Katera je ze bila zadnja akcija NATO na v Evropi?
LikeLike
Zivijo!
Mogoče sem se res malo prenaglil s svojim zadnjim stavkom … Za našo vojsko je vsekakor zadeva dobra preizkušnja in vaja, če pa se kaj zakomplicira pa ne bomo jeziček na tehtnici, to sem mislil bolj konkretno.
Zdi se mi ok, če že pošiljamo vojake izven naših meja, da jih pošiljamo na Balkan in zdi se mi njujno, da EU enotno nastopa na vojaškem področju, s tem ko si veča število vojakov na terenu pa si krepi tudi svojo pozicijo v Natu in seveda v mednarodni skupnosti nasploh.
Skrbijo me le Američani v Natu, ki se jih seveda ne moremo losati in prihodnost skupne “evropske vojske”, ki je meglena, če bodo njena botrica ZDA.
Važno da je naš minister zdrav hehe … : http://www.vest.si/2007/02/12/karel-erjavec-tece-z-vojaki/
LikeLike