Tokrat v slovenščini o Sloveniji. Kar ne morem nehati razmišljati o tem, da je moja država nabavila za 258,5 miljona evrov vojaške opreme. 135 oklepnikov dokaj ciničnega imena Patria.
“Na začetku leta 2006 je v državi službovalo 969 sodnikov. Njihova povprečna letna bruto plača po podatkih vrhovnega sodišca znaša 8 milijonov. Torej bi lahko z vsoto, namenjeno oklepnikom, vse sodnike v državi plačevali dobrih osem let.”
Torej: za 135 oklepnikov plačamo enako kot za 8 let delovanja vseh sodnikov v državi. Ali za recimo 3 leta in 3/4 120 let mirovnih operacij OZN. Slovenska prioriteta so torej oklepniki. Zakaj?
Težko je pravzaprav priti do razlogov za nakup. Mediji se predvsem posvečajo raziskovanju razpisne dokumentacije, poteka izbire dobavitelja, ministrovim nespretnim izjavam (zanimiv primer na 24ur, hvala Jure), vendar obenem pozabljajo na bistveno vprašanje. Kaj je slovensko vlado (prejšnjo in zdajšnjo) pripeljalo do odločitve, da porabi 8,15 miljarde 258,5 miljona evrov za nakup oklepnikov (sic!)?
Politično spretni se sklicujejo na NATO, ker je to vedno varno področje. Nasprotniki vstopa Slovenije so bili po porazu na referendumu leta 2003 relativno tiho, politična elita se zaveda finančnih posledic vstopa in ergo: nihče sedaj smiselnosti nabave ne postavlja pod vprašaj. Recimo, da je to sprejemljiv finančen zalogaj za vstop v NATO, zakaj prav oklepniki? V mirnem času so neuporabni. Zakaj ne helikopterji, zakaj ne medicinske enote, zakaj ne sredstva za vojaški transport, zakaj ne…?
Zakaj sta NATO in EU vedno argumenta za izdatke, ki se ne smejo postaviti pod politični vprašaj in so nespremenljivi? Slovenska politika bi se lahko naučila bolje argumentirati svoje naložbe.
Predstavljajte si 135 oklepnikov v koloni. En oklepnik je dolg 7,75 metra (podatki tukaj). čŒe jih na tesno parkiraš dobiš več kot en kilometer dolgo gmoto jekla. In 1080 gum.
—
For those that are better skilled in English: The Slovenian government recently announced the purchase of 135 military armoured vehicles named Patria. The only reason for this brilliant decision that I have come accross is our membership in NATO. I simply cannot swallow this: it can’t be so easy. The politicians should begin to argue better their case and not pretend we have to comply with orders “from above”. Take it or leave it.
—
Maja, hvala za popravke pri številkah.