Le od kod se je vzel Tomaž Å vagelj? Kaj več kot njegov podpis pod “Peticijo zoper cenzure” tudi Google ne najde. In kaj gospod zapiše v današnjem delu?
V članku z naslovom “Božanski duh državnega poglavarja” (Delo, 18. oktober 2007) zapiše nekaj misli o morebitnih posledicah bolezni pri državnih voditeljih, kar je seveda (v kolikor na temo gledamo abstraktno) povsem na mestu. Pred kratkim je Tine Velikonja namreč povzročil manjši škandal s svojimi napovedmi o zdravju Peterleta in Drnovška. Ampak očitno ima avtor manjši problem z objektivnostjo in korektnostjo, v zaključku članka ga namreč pošteno zanese…
“Sodeč po “kandidatnih” favoritih tokrat ni bojazni, da bi slovenski državni poglavar postal kak vaški ali mestni posebnež, muhasta primadona, mirovniški skrajnež ipd. in/ali vrhovni poveljnik Slovenske vojske kdo od podpisnikov sramotne deklaracije za mir 1991, naprejene proti ustanovitvi taiste vosjek (oba dosedanja predsednika republike). Negativne prepoznavnosti Slovenije na podlagi tovrstnih “svetovnih precedensov vseh časov” se nam najbrž ni več bati. Z drugimi besedami, tokrat imamo dobre možnosti, da bo izvoljen ne le pravi intelektualec, temveč hkrati tudi čil dedec in pol, zaradi katerega nam pred tujci ne bo več nerodno, doma pa bo mladim še za zgled.”
Seveda se nam lahko ob zapisanem poraja veliko misli. Očitno je za avtorja najboljši kandidat nacionalistični skrajnež, ki mlade lahko nauči še streljati. Pravi moški skratka, ki ima jajca in nam bo v ponos ne zgolj s svojim intelektom (?) temveč tudi fizično podobo. Ma super si Tomaž.
Kaj pa urednik dr. Merkeš o tem?
Marko Bucik 
Jaz o njem vem kar nekaj. Kot novinar je od leta 1992 redno zaposlen v Delovi znanstveni redakciji. Tu in tam napišem tudi kak politični komentar, je pa zadeva res malce misteriozna, saj še celo mojega podpisa pod “Peticijo zoper cenzuroâ€?, ki ga je našel Google, v resnici sploh ni. In ga nikoli ni bilo (gre namreč za pomoto, o kateri sta pobudnika že obveščena).
Kaj pa moj problem z objektivnostjo in korektnostjo? Bojim se, da ga ravno tako ni. Sem namreč odločno proti skrajnežem katerekoli vrste na položaju predsednika republike, saj ravno za to v sklepnem delu mojega inkriminiranega komentarja navsezadnje tudi gre. Zaradi omejitve prostora seveda nisem mogel našteti vseh možnih različic »skrajnostnih nazorov«, poleg tega pa na podlagi prepričanj in osebnostnih lastnosti dosedanjih dveh predsednikov in treh letošnjih kandidatov o morebitnih prihodnjih predsedniških ultranacionalistih res ni bilo mogoče sklepati, kajne? Dalje, za športno strelstvo, predvojaško vzgojo, borilne veščine ipd. so itak pristojni čisto drugi ljudje, in nazadnje, glede Markeševega mnenja o meni se boš moral pozanimati kar pri njem osebno.
Poleg tega me seveda veseli, da se ti je ob mojem komentarju porajalo veliko misli (saj zato jih navsezadnje tudi pišem, komentarje namreč) in še bolj, da se ti zdim super …
🙂
Tomaž
Delo (znanost)
1509 Ljubljana
Tel. 4737-252
LikeLike
Zivjo Tomaz, hvala za odziv in za dodatno razlago komentarja. Dvoumnosti je bilo mogoce prevec, ostale pa so na povrsju stvari, ki so se prevec razumljive. In zato mislim, da je bil komentar nekorekten tudi do osebnih (ne osebnostnih) lastnosti nekega sedaj bivsega predsednika. V kolikor potem uporabi besedno zvezo “dedec in pol” je to nizek udarec.
No, se vedno vsebine ne dojemam pozitivno, mogoce mi pa samo manjka dovolj sarkazma.
LikeLike
Živijo Marko!
Stvari, ki so še preveč razumljive? V tej fazi sta od vseh ostali le še dve. Prva stvar je dejstvo, da je predsednik Janez Drnovšek tebi všeč in meni ne, druga pa, da jaz tvoje politično mnenje spoštujem, ti pa mojega ne preveč, saj ob njem moraliziraš.
Seveda v tem ne vidim kakšnega večjega problema, razlike te vrste so v življenju po mojem nekaj čisto običajnega.
Torej brez zamere in lep pozdrav,
Tomaž
LikeLike
Citiram znova:
“Z drugimi besedami, tokrat imamo dobre možnosti, da bo izvoljen ne le pravi intelektualec, temveč hkrati tudi čil dedec in pol, zaradi katerega nam pred tujci ne bo več nerodno, doma pa bo mladim še za zgled.”
Sploh ne gre za biti vseč ali ne, ampak za spoštovanje nekoga, ki zaradi določenih osebnih lastnosti (=bolezen) ne nastopa več, tako kot bi moral. V tem kontekstu je bilo po mojem iz tvojega komentarja “dedec in pol” lahko razumljivo, da nekdo, ki je bolan, pač ne more primerno zastopati države. To se mi ni zdelo korektno.
Sicer pa, kot sem zapisal, preostanek komentarja obravnava tematiko korektno in tudi sama tematika je bila vredna obravnave.
Lp, M
LikeLike
čŒeprav bolezni nimam za osebno lastnost, temveč za (slabo) zdravstveno stanje, bi rad predvsem poudaril, da si zaradi take ali drugačne bolezni same po sebi seveda nihče ne zasluži nespoštovanja. V tej točki se absolutno strinjava. Je pa dejstvo, da nekdo, ki je bolan, ne more več primerno zastopati države in mora torej v odstopiti. Pri tem moram žal vztrajati. Zakaj, sem izčrpno razložil v komentarju Božanski duh državnega poglavarja (Delo, 18. 10. 2007)
Vsebina citata, ki ga korektno navajaš, se nanaša na del pred njim (in ne na Drnovškovo bolezen!), ki gre takole:
“Sodeč po ‘kandidatnih’ favoritih tokrat ni bojazni, da bi slovenski državni poglavar postal kak vaški ali mestni posebnež, muhasta primadona, mirovniški skrajnež ipd.”
Sicer pa dr. Drnovšek po mojem mnenju ni bil primeren za predsednika republike, in še manj seveda za vrhovnega poveljnika Slovenske vojske, že od vsega začetka, ko sploh še ni šlo za bolezen, pač pa za njegove nazore in osebnostne lastnosti.
LP,
Tomaž
LikeLike
Tomaž, argument za odstop kupim, seveda ob upoštevanju okoliščin in ne za vsako ceno. Odvisno na kateri točki mandata se slednja pojavi, kako zelo je onemogočeno normalno delo osebe ipd…
Glede tega, da misliš da Drnovšek ni bil primeren kandidat za predsednika, pa se ne morem strinjati, ampak tukaj to ni bistvo razprave.
Hvala za razpravo!
LikeLike