Le od kod se je vzel Tomaž Å vagelj? Kaj več kot njegov podpis pod “Peticijo zoper cenzure” tudi Google ne najde. In kaj gospod zapiše v današnjem delu?
V članku z naslovom “Božanski duh državnega poglavarja” (Delo, 18. oktober 2007) zapiše nekaj misli o morebitnih posledicah bolezni pri državnih voditeljih, kar je seveda (v kolikor na temo gledamo abstraktno) povsem na mestu. Pred kratkim je Tine Velikonja namreč povzročil manjši škandal s svojimi napovedmi o zdravju Peterleta in Drnovška. Ampak očitno ima avtor manjši problem z objektivnostjo in korektnostjo, v zaključku članka ga namreč pošteno zanese…
“Sodeč po “kandidatnih” favoritih tokrat ni bojazni, da bi slovenski državni poglavar postal kak vaški ali mestni posebnež, muhasta primadona, mirovniški skrajnež ipd. in/ali vrhovni poveljnik Slovenske vojske kdo od podpisnikov sramotne deklaracije za mir 1991, naprejene proti ustanovitvi taiste vosjek (oba dosedanja predsednika republike). Negativne prepoznavnosti Slovenije na podlagi tovrstnih “svetovnih precedensov vseh časov” se nam najbrž ni več bati. Z drugimi besedami, tokrat imamo dobre možnosti, da bo izvoljen ne le pravi intelektualec, temveč hkrati tudi čil dedec in pol, zaradi katerega nam pred tujci ne bo več nerodno, doma pa bo mladim še za zgled.”
Seveda se nam lahko ob zapisanem poraja veliko misli. Očitno je za avtorja najboljši kandidat nacionalistični skrajnež, ki mlade lahko nauči še streljati. Pravi moški skratka, ki ima jajca in nam bo v ponos ne zgolj s svojim intelektom (?) temveč tudi fizično podobo. Ma super si Tomaž.
Kaj pa urednik dr. Merkeš o tem?