Category: Slovenian Politics

(Metina Lista) Zunanja politika, ki ostaja sama sebi namen

metina

Zunanja politika – konceptualno izražena tudi na ravni deklaracij in strategij – naj bi odražala identiteto in izražala ambicije držav. V kolikor želi uživati legitimnost se mora zato zunanja politika naslanjati na zgodovino, kulturo in interese države kot organizacijske celice družbe, gospodarstva in drugih podsistemov. Prednostne naloge in usmeritev premišljeno zastavljene zunanje politike tako sledijo podrobnemu razumevanju države in ne nasprotno. Popolna odsotnost tovrstnega sosledja in razumevanja vloge zunanje politike je najbolj zaskrbljujoči problem osnutka nove Deklaracije zunanje politike Republike Slovenije.

Pisci »strateških« dokumentov se pogosto ujamejo v past iskanja lepih in »pravilnih« besed ali odstavkov, ter pri tem pozabijo na poslanstvo in smisel zapisanega. Na žalost je osnutek Deklaracije krasen primer tovrstnega fetišizma, ki marsikdaj postane sam sebi namen. Ampak tokrat zbode v oči še nekaj drugega:

(1) deklaracija v ničemer ne izraža identitete Slovenije; in

(2) slovenski zunanji politiki ne poda nikakršnega poudarka ali usmeritve…

(Odziv na Deklaracijo je bil objavljen 21. januarja na Metini Listi in je v celoti dosegljiv tukaj.)

(Delo) Bucik: Juncker premierke v odhodu ne more ne povabiti na pogovor

Poznavalec evropske politike Marko Bucik pogreša pogovor o primernem področju za evropskega komisarja.

Tina Kristan, Ozadja Delo

Ljubljana. Zaradi protokola, pritiskov in dejstva, da sta druga dva predlagana kandidata nižje po rangu, predsednik evropske komisije skoraj ne more ne povabiti Alenke Bratušek na pogovor, ne glede na to, kakšne načrte ima z njo, je prepričan poznavalec evropske politike Marko Bucik.

Toda zgodba o imenovanju evropskega komisarja, ki prihaja iz Slovenije, s tem še ni končana. Včerajšnja uradna informacija, da je predsednik Jean-Claude Juncker na pogovor povabil le Alenko Bratušek, ne pa tudi drugih dveh kandidatov, Tanje Fajon in Karla Erjavca, po mnenju Marka Bucika verjetno napoveduje, da bo Bratuškova, če bo pogovor opravila korektno, izbrana in poslana na zaslišanje pred evropski parlament, kjer pa je postopek manj predvidljiv…(povezava na Delo.si)

 

(Delo) Evropski komisarji so politiki in ne tehnokrati

delo

Tina Kristan, Delo

Ljubljana. Vlada v odhodu bo še uradno začela razpravo o kandidatu za evropskega komisarja. Katera so ključna vprašanja, ki bi si jih morali ob tem zastaviti? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem evropske politike Markom Bucikom.

Lahko se zgodi, da bo Slovenija predlagala tri imena za evropskega komisarja. Pametna ideja?

Ne nujno. Prvič zato, ker pri kadrovskih pogajanjih v ozadju vedno potekajo pogovori o več imenih. Prepričan sem, da ljudje okrog Junckerja ne poznajo samo enega morebitnega kandidata iz Slovenije, pa četudi do njih imena niso prispela iz Gregorčičeve. Drugič pa zato, ker bi s seznama nujno dva izšla kot poraženca in krog obtoževanj bi se nadaljeval. Le malokdo bi se bil pripravljen javno izpostaviti na takšnem seznamu, predvsem tisti, ki bi s »porazom« največ izgubili, torej najbolj kredibilni kandidati…

(Intervju je bil objavljen v Delu dne 24. julija 2014, dosegljiv je tukaj.)

(Delo) Evropska unija je stvar notranje politike

delo

Prazna kampanja za evropske volitve ga ne moti, ga pa preseneča siceršnje neresno razumevanje Evrope. Sam, čeprav je proevropejec, na vzpon evroskepticizma gleda z optimizmom, saj bo to morda klasične stranke prisililo, da se približajo ljudem. Na to so pozabile, zato bodo na volitvah kaznovane.

Tina Kristan, Delo

Približuje se zaključek volilne kampanje. Ste jo opazili?

Neprijetno naključje je, da se evropske volitve odvijajo v času razpadanja vladne koalicije. To nedvomno vpliva na okolje, v katerem poteka kampanja. Čeprav ta tudi sicer ne bi bila radikalno drugačna. Preseneča me bolj to, da od volitev 2009 ni bil narejen nikakršen kvalitativni preskok, kvečjemu nasprotno: ne opažam bolje organiziranih strank, prav tako ne bolj vsebinske navzočnosti kandidatov v medijih. In to me najbolj skrbi.

Do volivcev neprijazno je tudi število kandidatnih list. Zaradi posameznikov, vključenih v povezovanje na tako imenovani liberalni sredini, je bilo že vnaprej jasno, da to ne bo delovalo. Po drugi strani je problematična odsotnost vsebine. Pred časom sem bral programe NSi-SLS, PS in SD. To so programi na petih straneh, ki so zelo slogansko oblikovani: želimo si bolj socialne, bolj podjetne Evrope. Poleg tega je večina enostavno povzetek programov evropskih političnih strank. Iz tega težko razberem, kaj bo Lojze Peterle zastopal v evropskem parlamentu, podobno je z drugimi kandidati. Lista Igorja Šoltesa, ki ji po javnomnenjskih raziskavah prav tako dobro kaže, programa sploh nima…

Kaže to na neodgovornost strank?

Bolj me skrbi, da se resne evropske politike ne dela tako. Tudi nacionalne se sicer ne, toda pri nacionalni lahko vsak dan spremljaš, kaj počnejo…

(Intervju je bil objavljen v Delu dne 19. maja 2014, v celoti je dosegljiv tukaj, izvirna povezava na spletno stran Dela pa tukaj.)

(Večer) Velika praznina med ekstremoma

2 (Custom)Kako to, da v petih letih krize niti ena skupina, recimo profesorjev ekonomije, ni združila moči in sestavila predloga za izravnavo proračuna ali nabora ukrepov za gospodarski zagon?

Slovenska javnost je novico, da se finančni minister Uroš čŒufer znova podaja v tujino prodajati državne obveznice, sprejela z določeno mero nelagodja. Po eni strani je to seveda pričakovano in upravičeno, saj se je javni dolg Slovenije v zadnjih desetih letih več kot potrojil; iz sedmih milijard evrov leta 2004 je narasel na sedanjih 25 milijard. Tako strmemu porastu težko najdemo primerjavo med državami EU.

Po drugi strani pa je tudi že prišel čas, ko se moramo osredotočiti na res bistvena vprašanja javnofinančnih težav in dilem Slovenije, ki na žalost pogosto ostajajo neodgovorjena. Glede na to, kakšne zlorabe v vodenju državnih podjetij, države in njenih podsistemov je razkrila sedanja gospodarska kriza, slovenska javnost še kako potrebuje poglobljeno razpravo o načinu vladanja, vodenju javnih financ in upravljanju državnega premoženja. A pri tem je treba pokazati določeno mero zrelosti in odgovornosti, predvsem pa ločiti zrnje od plev. Primer sedanjih ugibanj o potovanjih ministra, obrestnih merah in donosnosti državnih obveznic je odlično izhodišče za razmislek o poraznem stanju javne razprave, ko gre za pomembna družbena in ekonomska vprašanja. Continue reading “(Večer) Velika praznina med ekstremoma”

(OpenDemocracy) Slovenia in turmoil

In the last months, a wave of protest and anger has swept through Slovenia, as thousands of people challenge the corrupt and out-of-touch political elite of a country that was once considered the wunderkind of democratic transition in the region.

Slovenia is currently sailing the roughest seas since it gained independence more than twenty years ago. The country that was once considered a wunderkind of democratic transition in Central and Eastern Europe, registering solid economic growth and political stability, joining the European Union (EU) and NATO in 2004, adopting the Euro in 2007, is now enmeshed in a political paralysis of significant proportion, with no clear end in sight.

Before the crisis hit Europe’s economy, Slovenia had already confidently climbed the ladder and reached 91 percent of the average GDP per capita in the EU. Things were good. Unemployment was at historically lowest levels, just above 6 percent, prosperity was tangible. Shopping malls were full, real estate prices booming, the average car on the street was a solid German Volkswagen. A kind of Slovenian Dream was there, for everyone. Then reality hit. Continue reading “(OpenDemocracy) Slovenia in turmoil”

(Večer) Ali prevetritev politike ali mandat v popolni irelevantnosti

Iz ZDA izgleda Slovenija drugače kot doma, kjer je družbeno ozračje vse bolj vrelo, vroče, napeto in je ljudi v zadnjih dneh odločno pognalo iz apatije, iz foteljev na ulico? Najbrž. A Marko Bucik iz Å empetra pri Gorici, ki zadnje leto v Washingtonu podiplomsko študira mednarodne odnose za priznani univerzi George Washington, pred tem pa je v različnih funkcijah dalj časa deloval v Bruslju, ima zelo natančno predstavo, kaj čaka novoizvoljenega predsednika in kaj bi moral storiti. Po njegovem stopa v mandat v nesporno najtežjih trenutkih mlade slovenske demokracije: “Protesti, ki so v tednu pred drugim krogom volitev povsem zasenčili kampanjo in sporočila kandidatov, so namreč kristalno jasen pokazatelj nezadovoljstva in jeze številnih državljanov ter glasna nezaupnica politični kulturi, ki je državo pripeljala v objem brezupa in razočaranja.”

….

(Komentar je v celoti dosegljiv tukaj.)

(EurActiv) New Slovenian president faces growing social unrest

Borut Pahor, former prime minister of Slovenia (2008-2011), former member of the European Parliament (2004-2008), former president of the Slovenian Parliament (2000-2004) and a longtime president of the Slovenian Social Democrats (1997-2012), won the presidential elections in Slovenia with 67.4% of the vote in the second round.

He defeated the incumbent President Danilo Türk, who captured 32.6%. Only 42% of Slovenian voters cast their votes. Pahor thus becomes the first Slovenian politician to hold all three most important political offices in the country…

(Read the entire post here.)

(Večer) Pogled “od zunaj”: Slovenija – nekdanji ‘wunderkind’ nove Evrope

Iz zadnje tiskane izdaje V soboto.

“Slovenija – nekdanji wunderkind’ nove Evrope – je v političnem in gospodarskem krču. Pogled čez Atlantik mi zaradi oddaljenosti lajša razmislek o jedru težav, s katerimi se soočamo. Bolj kot nad zdravjem javnih financ sem zaskrbljen nad tremi družbenimi trendi, ki Sloveniji na dolg rok škodijo veliko bolj kot proračunski primanjkljaj. Prvič, v Sloveniji se prepogosto ukvarjamo bodisi z malenkostmi bodisi s preteklostjo ter zanemarjamo velike zgodbe sedanjosti. Sprijaznili smo se, da bistvene funkcije države – zdravstvo, pravosodje, pokojninska blagajna, šolstvo, državna in javna uprava – delujejo suboptimalno…”

[celoten tekst tukaj]