Category: US Politics

(Večer) Proračunska bitka v ZDA

fexitKonec lanskega leta je svetovna javnost zaskrbljeno spremljala pogajanja v ameriškem Kongresu o preprečitvi zdrsa v tako imenovani fiskalni prepad, ki bi v enem zamahu bistveno skrčil zvezni proračun ter dvignil davčne stopnje. Takratna epizoda iz serije neprestanih spopadov, ki postajajo stalnica ameriške politike, se je končala “pet minut čez dvanajsto”, ko je kljub vsemu prevladalo spoznanje, da bi tako nenaden in grob poseg v javne finance lahko ogrozil okrevanje ameriškega gospodarstva.

Vendar je bil januarski kompromis zgolj začasna rešitev. S 1. marcem namreč začne veljati predhodni dogovor o avtomatičnih proračunskih rezih, med tukajšnjimi opazovalci poimenovanih sekvester, ki naj bi izdatke zvezne vlade samo letos znižal za 85 milijard dolarjev, v naslednjih desetih letih pa za kar 1200 milijard. Na najhujši udarec se intenzivno pripravlja Pentagon, ki mora hitro najti 600 milijard prihrankov. V luči dejstva, da se nezadržno približuje tudi 18. maj, ko se izteče začasna odobritev dodatnega zadolževanja, zaradi česar se bodo ZDA ponovno znašle tik pred razglasitvijo bankrota, je predsednik Barack Obama začetek svojega drugega mandata slikovito označil za “javno-finančno krizno upravljanje”. Tako republikanci kot demokrati v Kongresu namreč ne kažejo znakov popuščanja, doseganje smiselnih in premišljenih kompromisov pa postaja vse težje…

(čŒlanek je bil 9. februarja 2013 objavljen v Večeru, v celoti pa je dosegljiv tukaj.)

(Večer) Odhod rokovske zvezdnice diplomacije

Danes bo Hillary Rodham Clinton izpraznila svojo pisarno na ameriškem zunanjem ministrstvu oziroma State Departmentu, vanjo pa se bo vselil John Kerry, ki je bil v senatu potrjen za njenega naslednika. Z vrha ameriške zunanje politike se Clintonova umika na vrhuncu svoje priljubljenosti. Po zadnji javnomnenjski raziskavi televizijske mreže NBC in časopisa Wall Street Journal njen mandat pozitivno ocenjuje kar 69 odstotkov vprašanih, med njimi tudi 41 odstotkov tistih, ki so se opredelili za republikance. V zadnjih desetletjih se je z višjo stopnjo priljubljenosti ob slovesu lahko pohvalil zgolj Colin Powell, ki je služboval v nedvomno bolj kon-troverznem prvem mandatu Georgea W. Busha.

Hillary je svojevrsten fenomen ameriške politike. V najvišjih ameriških političnih krogih se je prvič pojavila že konec sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot soproga Billa Clintona, takrat še guvernerja zvezne države Arkansas. Å irši svetovni javnosti je postala znana slabih dvajset let kasneje, ko je kot prva dama ZDA stoično prenašala politični linč svojega moža, ki se je zapletel v zunajzakonsko razmerje s pripravnico Monico Lewinsky. Le malokdo zunaj njenega ozkega kroga zaupnikov je takrat pričakoval, da bo kmalu po odhodu svojega moža iz prvih vrst ameriške politike tudi sama postala “težkokategornica” na washingtonskem političnem parketu. Leta 2001 je bila izvoljena za senatorko zvezne države New York, sedem let kasneje pa je šele po dolgotrajnem in ostrem spopadu z Barackom Obamomorala priznati poraz v boju za predsedniško nominacijo de-mokratske stranke. Veliko poznavalcev je bilo takrat prepričanih, da bi lahko predsedniško vlogo opravila bolje kot Obama. Ta jo je, na presenečenje mnogih in kljub medsebojnemu antagonizmu, kasneje povabil v svojo ekipo. Continue reading “(Večer) Odhod rokovske zvezdnice diplomacije”

(Večer) Vsi predsednikovi novi beli možje

Na dan zaprisege je ameriški predsednik Barack Obama podpisal imenovanja za nekatera ključna mesta v svoji drugi administraciji. Tako je kongresu v potrditev predlagal kandidate za obrambnega, zunanjega in finančnega ministra kot tudi za novega direktorja ameriške obveščevalne službe Cie. V prihodnjih dneh pa lahko pričakujemo, da bo Obama javnosti predstavil tudi novega šefa svojega kabineta. Prav teh pet ljudi bo v naslednjih štirih letih tvorilo jedro druge Obamove administracije.

Po prvih odzivih je najbolj kontroverzna izbira Chuck Hagel, ki naj bi od Leona Penette prevzel vodenje Pentagona. Hagel je bil med letoma 1996 in 2008 republikanski senator iz zvezne države Nebraske, za seboj pa ima tudi zelo uspešno kariero v zasebnem sektorju. Da je Obama za vodenje obrambnega ministrstva izbral republikanca, ni popolno presenečenje. V času prvega mandata je to mesto namreč zasedal Robert Gates, ki je bil na ta položaj imenovan leta 2006 v času predsedovanja Georgea W. Busha. Za mnoge je izbor Hagla taktična poteza…

(čŒlanek je bil 26. januarja 2013 objavljen v Večeru, v celoti pa je dosegljiv tukaj.)

(Blogactiv) Obama’s 2nd inaugural speech: A forceful defense of the role of government and liberalism in America

As second inaugural speeches go, over-ambition can prove self-defeating. Witness the Franklin Delano Roosevelt’s forceful entry into his third term in 1941, later tainted by battles with the Congress tightly controlled by his own Democratic party. More recently, George W. Bush Jr. advanced the partial privatization of Social Security in his second inaugural speech in 2005, when the Republicans still held both houses in the Congress. It failed miserably. Republicans lost both Senate and House of Representatives majorities at the ballot box in 2006 and Bush Jr. later referred to his Social Security defeat as the greatest failure from the eight years he served in the White House.

There is no doubt that Obama was aware of such second inaugural “curse” as well as the fact that Republicans still retain the majority in the House. Yet he nevertheless decided to be bold in addressing the nation when taking his second oath of office earlier this week.  As many observers have pointed out, his speech might have lacked specific memorable lines, like Kennedy’s “Ask not what your country can do for you, but what you can do for your country,” from 1961 or Reagan’s “Government is not the solution to our problem; government is the problem,” twenty years later. However, it will probably be remembered as the most lucid and passionate arguments for progressive policies in the US recent history. Even European Social Democrats should take note.

Continue reading “(Blogactiv) Obama’s 2nd inaugural speech: A forceful defense of the role of government and liberalism in America”

(Večer) Obama teče drugi krog

S prisego ta konec tedna bo ponovno izvoljeni ameriški demokratski predsednik Barack Obama tudi uradno začel svoj drugi mandat. Za seboj ima štiri naporna leta. V svoji prvi predsedniški kampanji se je dokazal kot navdihujoč govornik, ki je Američanom vlil upanje v boljšo prihodnost ter jim povrnil zaupanje v politiko. Takoj ob vstopu v Belo hišo pa se je moral soočiti s kruto realnostjo vladanja. ZDA so bile v objemu hude gospodarske krize, finančni sistem je bil na robu
kolapsa, avtomobilski industriji je grozil bankrot, število brezposelnih je vztrajno naraščalo. Ugled ZDA v svetu je v času njegovega predhodni-ka Georgea Busha mlajšega zdrsnil na domnevno najnižjo točko v zadnjih desetletjih, ameriški vojaki pa so umirali v Iraku in Afganistanu. Prva štiri leta Obame so zato po sili razmer minila predvsem v znamenju kriznega upravljanja ter rehabilitacije ameriškega ugleda v svetu. Kljub temu je administraciji pod njegovim vodstvom uspelo doseči marsikaj…

(iz Večera, 18. januarja 2013, v celoti na voljo tukaj)

(Večer) Pretehtala sta vsako izrečeno besedo

Drugačnost ameriških volitev

Za Ameriko velja, da je vedno v objemu politične kampanje. Ko se zaključi predsedniška, se že začne naslednja za predstavniški dom, potem za senat, potem zopet predsedniška. Politika je zato še kako prisotna v vsakdanjem življe-nju Američanov, prav tako pa je z leti za mnoge postala pomemben vir zaslužka. Vsaj predsedniška kampanja vedno znova pritegne tudi pozornost svetovne javnosti, ker je predsednik ZDA najmočnej-ša politična osebnost na svetu, ki kroji usodo ljudi zunaj meja lastne države.

Ameriške politične kampanje so praviloma poslastica tudi za novinarje, politične odvisneže, stratege in seveda politike tudi zaradi razsežnosti in izpopolnje-nosti političnega aparata, ki stoji tako za Republikansko stranko kot tudi Demokratsko. V vsakem političnem ciklu v ZDA se v kampanje stekajo vrtoglave vsote denarja, veliko Američanov in tujih opazovalcev se zato upravi-čeno sprašuje, kolikšen vpliv sploh še ima posameznik na volitve v ZDA. Kakšno vlogo imajo mediji? Le nekaj dni po zaključku predsedniške kampanje, v kateri si je Barack Obama izboril svoj drugi mandat na čelu najmočnejše države na svetu, je vsekakor zanimivo pogledati v zakulisje in si približati posebnosti ameriškega političnega sistema in okolja, v katerem se bijejo najdražje politične bitke…

(Tekst v celoti dosegljiv tukaj. Objavljen 10 novembra 2012 v Večerovi prilogi V soboto.)

(Večer) Ponovna izvolitev Baracka Obame: štiri ključna leta za ZDA

Veliko Demokratov si je oddahnilo, ko sta televizijski hiši NBC in CNN v torek nekaj minut po triindvajseti uri po vzhodnem času napovedali zmago predsednika Baracka Obame v zvezni deželi Ohio in s tem njegovo pridobitev zadostnega števila elektorskih glasov za ponoven mandat v Beli hiši. Kampanja je namreč v zadnjih tednih postajala vse bolj nervozna, vse več komunikacijskega šuma je bilo vnesenega v štiriindvajseturni medijski cirkus, vse več je bilo špekulacij. Tisti bolj razumni komentatorji, kot naprimer bloger Nate Silver, ki je vztrajno zbiral vse razpoložljive (kredibilne) raziskave javnega mnjenja in jih statistično neoporečno agregiral, so bili razglašeni za partijske propagandiste in ljudi iz ‘demokratskega vesolja’. Silver je zmago Baracka Obame napovedal z več kot devetdeset odstotno verjetnostjo. Kljub vsemu, nemir v demokratskem taboru se vse od prvega televizijskega soočenja kandidatov na začetku oktobra, ko je republikanski izzivalec Mitt Romney zelo prepričljivo premagal Obamo, nikoli ni povsem polegel. Continue reading “(Večer) Ponovna izvolitev Baracka Obame: štiri ključna leta za ZDA”